Kronologija Velenja 1953-2003

1953-1960

Prva številka Velenjskega rudarja, časopisa, ki je bil pravzaprav glasilo sindikata Rudnika lignita Velenje, je izšla 1. januarja leta 1953. 1. maja 1953 je deset delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli, kar je pomenilo zametek današnjega velenjskega Gorenja. V Šaleku je vse do maja leta 1953 delovala Krajevna elektrarna, 31. avgusta leta 1953 je predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Ivan Hudobreznik položil temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju (danes osnovna šola Miha Pintar Toledo). Z gradnjo novega jaška so na velenjskem premogovniku začeli pomladi leta 1948, dokončno pa je bil Novi jašek v Prelogah usposobljen za izvoz 31. decembra leta 1953, ko so ga svečano predali v uporabo.

4. septembra leta 1954 so na posvetovanju gospodarstva šoštanjskega okraja (sodelovali so predstavniki šoštanjske termoelektrarne in velenjskega premogovnika) ter predstavniki Kemičnega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane (zastopal ga je projektant dr. Boris Lavrenčič) na Rudniku lignita Velenje sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata. Mestno podjetje Avtoprevozništvo Velenje je v letu 1954 želelo začeti izkoriščati boksit v Ložnici, zato je Gospodarski svet LOMO Velenje ustanovil podjetje z imenom Boksit promet Velenje.

Konec julija in v začetku avgusta leta 1955 je prišlo do reorganizacije teritorialne uprave v Sloveniji. Šoštanjski okraj je bil ukinjen in razdeljen na dve občini: Zgornja Savinjska dolina je bila odtlej Občinski ljudski odbor Mozirje, Šaleška dolina pa Občinski ljudski odbor Šoštanj. 25. novembra 1955 je bil zgodovinski dan velenjskega premogovnika, saj je bila prvič v dotedanji zgodovini dosežena letna proizvodnja milijon ton premoga.

16. decembra leta 1956 so se v dvorani Doma Svobode na letni skupščini ŠD Rudar in TVD Partizan odločili za združitev obeh društev v eno z imenom TVD Partizan – Rudar. Leta 1956 je prvih sedem ulic v Velenju dobilo svoja imena: Celjska, Kidričeva, Partizanska, Ljubljanska, Šaleška, Koroška in Stanetova. Največja udarniška akcija Velenjčanov se je pričela 2. septembra 1956, ko so začeli z regulacijo Pake.

21. julija leta 1957 so priredili v Velenju praznik prostovoljcev z velikim političnim zborovanjem. 3. novembra 1957 so v Velenju s podpisom svečane listine ustanovili Muzej slovenskih premogovnikov s sedežem na Velenjskem gradu. Junija leta 1957 je začasno nehal izhajati časopis Velenjski rudar.

15. septembra leta 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih IRŠ - Industrijsko rudarske šole v Velenju (današnja gimnazija), ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojno in elektro usmeritve. S sklepom OLO Šoštanj je bila 4. decembra leta 1958 ustanovljena v Velenju Posebna osnovna šola.

Konec julija leta 1959 so v novih prostorih Zdravstvenega doma pregledali prve paciente (na predlog upravnega odbora ZD Velenje so se Zdravstveni dom, Reševalna postaja in Obratna ambulanta Rudnika lignita Velenje združile v Zdravstveni dom Velenje 2. aprila 1959). 20. septembra 1959 je bilo svečano odprto novo središče mesta Velenje. 20. oktobra 1959 je OLO Šoštanj izdal sklep o ustanovitvi Delavske univerze Velenje.

Konec leta 1959 so se v Gorenju vendarle odločili za preselitev svoje tovarne v Velenje in v prvi polovici leta 1960 je 185 delavcev Gorenja pričelo s svojo proizvodnjo v starih kopalnicah na Starem jašku v Velenju. 30. aprila 1960 so v Velenju ponovno obudili v življenje časopis, ki je iz svojega imena izpustil pridevnik velenjski in se je odtlej imenoval Rudar. Dom kulture v novem središču mesta Velenje so odprli 29. novembra 1960.

1961-1970

Prva telovadnica v Velenju je bila leta 1961 zgrajena pri osnovni šoli Miha Pintar – Toledo. 30. marca 1961 se je velenjska termoelektrarna združila s šoštanjsko termoelektrarno in delovala še do 28. novembra leta 1967, ko so jo dokončno zaprli. V začetku junija leta 1961 je premogovnik v Fiesi zgradil nov počitniški dom z 62 ležišči, 8. julija leta 1961 pa je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji.

19. avgusta 1962 je Velenje obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. 1. oktobra leta 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev. Leta 1962 se je knjižnica izločila iz okvira Svobode in združila s knjižnico, ki jo je vodil učitelj Fran Mlinšek in postala Matična knjižnica Velenje s sedežem na Delavski univerzi v Velenju, kamor se je preselila februarja leta 1960. 7. oktobra 1962 je bila svečana otvoritev kotalkališča, narejenega z udarniškim delom in seveda s pomočjo premogovnika.

23. aprila 1963 se je pričel pouk na novi velenjski osnovni šoli, ki so jo poimenovali po velenjskem rojaku Gustavu Šilihu, 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi občine Šoštanj v Velenje. Sklep o novi občini Velenje je začel veljati 28. marca 1963, v ponedeljek, 15. julija 1963 pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke. 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine.

Spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob velenjski železniški postaji začeli graditi novo proizvodno halo, ki so jo odprli 3. julija leta 1964, ko je Franc Leskošek – Luka z varilnim aparatom simbolično prerezal železni trak pred sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine. Maja leta 1963 je okrajni občinski odbor Velenje s sedežem v Šoštanju sprejel Dopolnitve generalnega urbanističnega programa za Šaleško dolino, v prvi polovici leta 1964 pa so sprejeli tudi nov urbanistični načrt za Velenje.

1. maja leta 1965 je izšla prva številka Šaleškega rudarja. Šaleški rudar je zaživel v letu 1965, ko je imelo mesto Velenje 8575 prebivalcev, mesto Šoštanj 3308 prebivalcev, celotna občina Velenje pa 24979 prebivalcev, v letu ko so se v Prelogah pričela pripravljalna dela za izgradnjo Energo kemičnega kombinata (EKK), ko so v Gorenju izdelali prvi avtomatski pralni stroj, ko so v Velenju končno dobili gimnazijo, na katero se je v dva oddelka vpisalo 62 dijakov (od tega 47 deklet) in v letu, ko so v Velenju odprli prvo specializirano otroško trgovino Zibka.

Leta 1966 smo Velenjčani, poleg novih osebnih izkaznic, dočakali tudi prvo samopostrežno trgovino, ki jo je odprlo trgovsko podjetje Velma, dobili smo sedež skupnosti za zaposlovanje, aprila 1966 so sprejeli sklep o likvidaciji Energo – kemičnega kombinata, septembra tega leta pa so se na vozilih, ki so bila namenjena za poučevanje bodočih voznikov, pojavile tudi znamenite »L – tablice«.

Leta 1967 so zaprli smetišče v Šmartnem pri Velenju, 23. aprila 1967 so bile volitve v velenjsko občinsko skupščino in na 1. zasedanju obeh zborov, 12. maja je bil za predsednika še enkrat izbran Peter Krapež, v nedeljo, 18. junija 1967 je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus, od 1. julija 1967 dalje so imeli v hotelu Paka nov mednarodni barski program, ki so si ga hodili ogledovat celo gostje iz Ljubljane. Velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra leta 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kinodvorano.

Leta 1968 so v velenjskem Chrom – metalu kot prvi v Jugoslaviji izdelali »kuhinjski čistilec zraka proti vonjem in pari Aerfilter«, 1. julija 1968 je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje – Dravograd, istega dne so začeli pokopavati na novem centralnem pokopališču v Podkraj, 19. novembra 1968 je Skupščina SR Slovenije sprejela zaključni akt o likvidaciji Energo – kemičnega kombinata v Velenju

23. aprila 1969 je bil za novega predsednika velenjske občinske skupščine izvoljen Nestl Žgank, predsednik SFRJ Josip Broz – Tito, član izvršnega biroja predsedstva CK ZJ in član sveta federacije Edvard Kardelj ter mandatar za sestavo jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič so se udeležili velike proslave Štajerska in Koroška v revoluciji 27. aprila 1969, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi.

Prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta« je bil v občini Velenje 22. marca 1970, leta 1970 so v Gorenju izdelali prvi barvni televizor, začeli so graditi plavalni bazen in novo avtobusno postajo v Velenju, 26. oktobra so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III, leta 1970 pa so ob Rudarski cesti začeli urejevati in z drevesi zasajevati t.i. alejo plesalcev.

1971-1980

6. marca 1971 je Franc Leskošek – Luka svečano odprl zimski bazen v Velenju, 8. oktobra 1971 so v Velenju odprli novo knjižnico z galerijo, prvič pa je bila v njej razstavljena zbirka Františka Foita, 2. novembra 1971 so pričeli s poukom na osnovni šoli Antona Aškerca, leta 171 pa se je velenjski Rudar uvrstil v 1. slovensko nogometno ligo, 9. oktobra so v Velenju odprli spomenik Onemele puške.

12. septembra leta 1972 je Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, podpredsednica izvršnega sveta Slovenije dr. Aleksandra Kornhauser je položila temeljni kamen za novo srednjo tehniško šolo, Josip Broz – Tito je obiskal paviljon Gorenja na Zagrebškem velesejmu, od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje slovenskih knjižničarjev , 7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava za izvoz premoga, velenjski gasilci pa so se leta 1972 preselili v nov gasilski dom.

26. januarja leta 1973 je izšla prva številka Našega časa, aprila leta 1973 so zaradi nestrinjanja z izplačanimi osebnimi dohodki velenjski rudarji dva dni stavkali, 5. maja je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward Gierek, rokometaši Šoštanja so postali republiški prvaki, Ivč Kotnik in Franc Verko pa sta preplezala najzahtevnejšo smer Eigerja, 2. julija 1973 so odprli novo srednjo tehniško šolo v Velenju, 12. septembra 1973 je Era v novo zgrajenem bloku ob Šaleški cesti odprla svojo največjo blagovnico “Standard”, ki jo je simbolično odprl Franc Leskošek – Luka.

5. marca leta 1974 je deset temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat (REK) Velenje, 24. marca 1975 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu, junija so začeli v Velenju graditi novo stavbo občinskega sodišča, v začetku avgusta Rdečo dvorano, 29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo, prva oddaja Radia Velenje je bila, kljub nedokončanem studiu, že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane Doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred Domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku.

24. aprila leta 1975 so svečano predali svojemu namenu nov dom kulture v Šoštanju, 25. aprila so iz peči nove velenjske pekarne »Fidelinke« prišli prvi hlebci kruha, 20. aprila 1975 je bil v občini Velenje drugi samoprispevek »Danes – za jutri«, 1. maja 1975 je šoštanjska godba Zarja praznovala svojo 50. letnico, 15. junija 1975 so v Šaleku proslavili 900. obletnico obstoja vasi, studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprli 27. junija leta 1975, v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano, v začetku decembra so začeli vrtati predor pod šaleškim gradom.

17. januarja 1976 je bil v Rdeči dvorani prvi veliki rock koncert v Šaleški dolini na katerem je nastopila skupina YU iz Beograda, 3. februarja so po 101 metru predli tunel pod šaleškim gradom. Predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je v spremstvu podpredsednika predsedstva SFRJ Vidoje Žarkoviča, sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ Staneta Dolanca, predsednika CK ZKS Franceta Popita, predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andreja Marinca in drugih 9. septembra obiskal Velenje.

5. marca leta 1977 je bil v Rdeči dvorani boksarski dvoboj med evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, 8. marca je bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena, 14. junija 1977 so v Velenju postavili Titov spomenik, ki so ga svečano odkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«, ki se je je udeležilo okoli 20000 ljudi.

24. aprila leta 1978 je Velenje obiskal član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, 20. maja so v Šmartnem ob Paki svojemu namenu predali nov zdravstveni dom, velenjsko Gorenje se je odločilo za nakup tovarne Koerting Radiowerke GmbH iz Grassaua v Zvezni republiki Nemčiji, 16. julija leta 1978 pa so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti podrli.

Leta 1979 so se rokometašice Velenja uvrstile v drugo jugoslovansko ligo, 10. julija se je pričela lokalna delovna akcija pri izgradnji »Šaleške magistrale« na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev, člani predsedstva občinske konference SZDL so na sredi julija sprejeli sklep, da se novi center Šalek II poimenuje po Edvardu Kardelju, decembra 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet, 27. decembra, ko je v občini Velenje prebivalo 37.076 občanov, pa je Nestl Žgank ob 70. letnici prejel zlati grb občine Velenje.

22. januarja leta 1980 so svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge, tretji samoprispevek »20. aprila Vsi za samoprispevek« je bil v občini Velenje 20. aprila 1980, 25. maja so v Topolšici odprli spominsko sobo posvečeno delni nemški kapitulaciji v Topolšici 9. maja 1945, od 22. do 24. avgusta je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo »spačka« in na nogometnem igrišču ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot.

1981-1990

11. marca leta 1981 so obiskali Velenje predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, član predsedstva Tone Bole in predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Janez Zemljarič, 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na svoji seji obravnavali marčevski predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje (prvič je bila ta pobuda v Velenju javno izražena že leta 1977, ko so postavljali Titov spomenik), 23. junija pa je predsedstvo RK SZDL Slovenije podprlo ta predlog in 10. oktobra 1981 se je Velenje preimenovalo v Titovo Velenje.

V začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohodku na prebivalca, po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, leta 1980 pa z 162.999 din na četrtem mestu v Sloveniji. 12. maja leta 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega pokalnega tekmovanja. Konec maja 1982 so uradno zabeležili začetek gradnje novega zdravilišča ter hotelskega poslopja v Topolšici, 12. junija 1982 pa so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča.

11. januarja leta 1983 so predstavniki SOZD – a in TGO Gorenja na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, konec januarja je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 slušateljev iz Libije, v soboto, 4. junija so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela prebili odprtino na dnu jaška Preloge na koti 42 oziroma 42 metrov pod morsko gladino (globina 407 metrov), REK Velenje se je 2. julija poimenoval po Francu Leskošku-Luki.

11. maja 1984 je bil v Šoštanju simpozij ob 150 - letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka, 31. maja je bila v Rdeči dvorani v Velenju finalna prireditev osrednje slovenske zabavno glasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Šank rock, 3. julija so svečano odprli nov PTT center v Velenju, 7. julija so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc Leskovšek – Luka, tako da je ime Pesje nekaj časa ostalo zapisano le še na tabli železniške postaje, Nestl Žgank pa je ob svoji 75. letnici oktobra 1984 postal častni občan občine Velenje.

5. marca 1985 je bila na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Wallner, četrti in hkrati zadnji samoprispevek so prebivalci občine Velenje izglasovali 21. aprila leta 1985, 19. junija so svečano predali svojemu namenu novo glasbeno šolo Frana Koruna – Koželjskega, od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu – športno ribolovno tekmovanje v disciplinah na suhem, velenjski rudarji pa so v letu 1985 nakopali kar 5.106.400 ton lignita.

V Velenju so leta 1986 ustanovili novo pop – rock skupino z imenom Chateou, med prvomajskimi prazniki leta 1986 so si lahko prvi turisti ogledali Rotovnikovo kraško jamo v Skornem pri Šoštanju, 23. junija je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti v Šaleški dolini.

10. in 11. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz Jugoslavije, Madžarske in Avstrije, februarja 1987 se je začela javna razprava o odpiranju jame Šoštanj in TEŠ – a V, 8. maja 1987 so v Velenju svojemu namenu predali novo Postajo milice ob Celjski cesti (temeljni kamen so položili 15. maja leta 1986), 8. novembra 1987 pa je bil na Titovem trgu v Velenju velik ekološki shod, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi.

18. aprila 1988 je Velenje obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, 10. julija je bila prva prireditev na novi 75 – metrski plastični skakalnici v Velenju, decembra leta 1988 pa so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek – Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali namenu biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega ERICa.

Od 10. februarja 1989 dalje je veljala 50 % omejitev razsvetljave ulic, trgovin in drugih objektov, prepovedano pa je bilo uporabljati elektriko za gretje poslovnih prostorov in razsvetljevanje stadionov, 12. marca so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu, 15. decembra je bila ustanovna skupščina koncerna Gorenje, ki je bilo po javnomnenjski anketi Televizije Ljubljana najuspešnejše slovensko podjetje leta 1989.

Od novega leta 1990 so lahko občani po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize, 8. aprila leta 1990 so bile tudi v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni, 21. maja so na zasedanju velenjske občinske skupščine delegati za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, 24. junija so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga, Velenjčanka Vesna Mušič je postala Miss Slovenije, 17. julija so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje, 5. in 6. oktobra je Kulturni center Ivan Napotnik v Velenju prvič organiziral Pikin festival (takrat imenovan Pikin cicidan). 23. decembra je bil tudi v občini Velenje plebiscit za samostojno Slovenijo, ki se ga je udeležilo 90,4 % volilnih upravičencev, od katerih je za glasovalo 84,4 %, proti jih je bilo 5,6%, neveljavnih pa je bilo 0,4% glasovnic.

1991-2000

V prvih dneh aprila 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je v Velenju živelo 27341 ljudi, v Šoštanju 2946, v Šmartnem ob Paki pa 613 prebivalcev. 27. maja je Gorenje obiskal član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, 1. oktobra so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhov dom, 27. decembra 1991, ko je potekel rok za oddajo vloge za pridobitev slovenskega državljanstva so na sekretariatu za notranje zadeve Skupščine občine Velenje prejeli okoli 3500 vlog, v občini Mozirje pa je bilo teh vlog okoli 300, v Velenju so proslavili 100. letnico prihoda železniške proge v Šaleško dolino.

13. januarja 1992 je koncern Gorenje obiskal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v spremstvu podpredsednika dr. Andreja Ocvirka in ministrov Dušana Šešoka, Igorja Umeka in Izidorja Rejca, 31. marca so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, 5. aprila je zagorela velenjska kinodvorana, 30. maja 1992 se je na Velenjskem gradu prvič »zgodil« Dan mladih in kulture, mag. Franc Avberšek je postal slovenski minister za energetiko, na mestu direktorja Rudnika lignita Velenje pa ga je zamenjal dr. Franc Žerdin.

18. februarja leta 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških težav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil današnji velenjski župan Srečko Meh, 25. februarja leta 1993 je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec. 17. aprila 1993 je bil takratni slovenski predsednik Milan Kučan v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje Trič trač in druge čveke, ki sta jo vrsto let zelo uspešno pripravljala in vodila Strašna Jožeta – dr. Jože Robida in Jože Krajnc, junija je bila otvoritev Kavčnikove domačije v Zavodnjah.

22. aprila leta 1994 so v Šmartnem ob Paki proslavili 160 - obletnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion. Med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim državnim rekordom na novi stezi zmagala članica AK Velenje Jolanda Steblovnik Čeplak.

11. februarja leta 1995 so v šoštanjski termoelektrarni pričeli enotedenski preizkus zagona razžveplevalne naprave bloka 4. 9. maja je bila v Topolšica proslava 50. obletnice podpisa nemške kapitulacije in otvoritev nove spominske sobe posvečene temu dogodku. 10. novembra 1995 so v Šoštanju, v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, uradno predali namenu razžveplevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrarne. 3. decembra leta 1995 se je v velenjski Rdeči dvorani končal devetdnevni mednarodni teniški turnir Nika Crystal Cup Velenje.

13. aprila leta 1996 so v šoštanjskem Domu kulture odprli 28. razstavo Likovni svet otrok z naslovom Zdravo življenje. Na razstavi je bilo predstavljenih okoli 500 otroških likovnih stvaritev iz cele Slovenije. Organizatorji razstave so bili tako kot vedno delavci šoštanjske osnovne šole Karel Destovnik – Kajuh, pokrovitelja te razstave pa sta bila revija PIL in občina Šoštanj. Na 19. odprtem in 5. državnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila leta 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo na tem področju. od 2. do 11. avgusta leta 1996 je v Velenju potekalo svetovno prvenstvo Naviga, to je svetovno prvenstvo v daljinsko vodenih modelih čolnov,

27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah, 21. aprila 1997 je v prostorih velenjskega Doma borcev in mladine veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Nikiforov enajstim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izročil spominske medalje »Maršala Žukova« in spominske medalje ob 50 - letnici zmage nad fašizmom. 14. novembra leta 1997 so v Lipju odprli novo vejo kabelskega omrežja, ki je zajela 88 gospodinjstev v Bevčah, Lipju in Zgonji Črnovi, v noči na 20. december 1997 pa je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil.

17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja, na slavnostni seji občinskega sveta Šmartnega ob Paki so ob občinskem prazniku, 11. novembra 1998, Ivanu Atelšku podelili najvišje občinsko priznanje, naziv častni občan občine Šmartno ob Paki. 18. novembra 1998 so na Paškem Kozjaku pričeli z gradnjo novega vodovoda, 22. novembra pa je bil v prvem krogu lokalnih volitev za župana Mestne občine Velenje ponovno izvoljen Srečko Meh.

19. aprila 1999 je Katarina Srebotnik zmagala na uradnem turnirju združenja teniških profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo Jaušovec postala druga Slovenka, ki jo je to uspelo. 3. julija so v jami Škale odprli Muzej premogovništva Slovenije, 20. in 21. novembra se je harmonikar Robert Goter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na »frajtonerco«. 12. decembra 1999, ko je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav.

29. in 30. januarja 2000 je v velenjski Rdeči dvorani potekalo 1. Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. 21. avgusta 2000 so šoštanjski gasilci svoj vozni park obogatili z novim avtomobilom z 18 metrsko lestvijo. V nedeljo, 3. septembra je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja, 29. septembra je naziv častnega občana občine Šoštanj posmrtno prejel Viktor Kojc, 16. oktobra so bile volitve v Državni zbor Republike Slovenije, na katerih so bili v parlament iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki neposredno izvoljeni Jože Kavtičnik, Bojan Kontič in Milan Kopušar. 24. novembra 2000 je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije osnovno šolo Šalek uvrstilo med 71 izbranih šol, ki so se lahko vključile v poskusno izvajanje devetletne osnovne šole.

2001>

18. februarja leta 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerziada, na kateri je bil, z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu, najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič. 23. marca so na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, v Gorenju predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano. 17. aprila je takratni predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek v Šoštanju uradno odprl razžveplevalno napravo petega bloka šoštanjske termoelektrarne, kjer so v dneh od 24. do 26. aprila 2001 opravili poskusni sežig kostne moke.

20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja Šoštanj, velenjsko trgovsko podjetje ERA je 22. junija 2002 v Podgorici v Črni Gori odprlo nov, 1800 m2 velik, nakupovalni center. Od 26. do 29. junija 2002 je v velenjskem hotelu Paka potekal mednarodni simpozij jamomercev, 9. avgusta pa je bil na Titovem trgu sprejem Jolande Čeplak, ki je 8. avgusta v Muenchnu zmagala na 18. evropskem prvenstvu v atletiki v teku na 800 metrov. 3. marca je Jolanda Čeplak na Dunaju z novim svetovnim rekordom 1.55,82 postala tudi evropska dvoranska prvakinja v teku na 800 metrov. 16. oktobra je nadzorni svet Premogovnika Velenje za novega direktorja imenoval dr. Evgena Dervariča.

Ministrica dr. Tea Petrin in minister dr. Slavko Gaber sta 28. februarja 2003 na Starem jašku položila temeljni kamen za nove učne delavnice velenjskega Šolskega centra, tu pa bo nastal tudi prvi medpodjetniški izobraževalni center v Sloveniji, 1. marca so v Gorenju začeli graditi centralno skladišče, 1. aprila mag. Uroš Rotnik prevzame vodenje Termoelektrarne Šoštanj, Mestna občina Velenje pa okrepi redarsko službo s sedmimi občinskimi pazniki, ki so vključeni v program javnih del, s podpisom pogodbe med ŠRZ Rdeča dvorana in podjetjem Vegrad se je začela prenova Rdeče dvorane, ki se je s svečano otvoritvijo zaključila 14. novembra, nadzorni svet Gorenja je 3. junija imenoval novo upravo Gorenja: predsednik uprave je postal mag. Franjo Bobinac, člani pa dr. Andrej Vizjak, Franc Košec, mag. Žiga Debeljak in Drago Bahun, septembra je dr. Milan Ževart postal častni občan Mestne občine Velenje, vaš časopis Naš čas pa je v letu 2003 slavil petdesetletnico uspešnega delovanja.

Vir: Muzej Velenje, Damijan Kljajič