Anton Komat: Ogrožena prehranska varnost Slovenije

seznam projektov

09.06.2014

V svetu in doma se soočamo z velikimi problemi pri prehrani prebivalstva. Zaradi hitro rastoče populacije, usodne povezanosti proizvodnje hrane z nafto, grozečih klimatskih sprememb, pomanjkanja vode in uničevanja rodnosti prsti bomo prisiljeni v prehod na trajnostno naravnano lokalno pridelavo hrane, ki bo temeljila na sončni energiji. Stojimo pred zgodovinsko tranzicijo celotne prehranske verige, ki bo zahtevala vključevanje velikega števila ljudi.

Ali ste se kdaj vprašali, kako bi se počutili, če bi se police s hrano nenadoma spraznile ali če bi cene hrane poskočile v nebo? Najbrž še ne, ni pa rečeno, da se ne boste s tem že kmalu soočili. Prehranskemu sistemu, ki ga vodi trgovina, se nabira toliko neplačanih »zunanjih« stroškov, da se bo prej ali slej sesul. Če prej ne, se bomo morali povrniti na lokalno pridelavo hrane na »sončni pogon«, ko bodo cene nafte ponorele.

Ali bomo imeli dovolj časa za to nujno in usodno tranzicijo, saj bo takrat šlo za golo preživetje?

Izjemno aktualno predavanje nam je pripravil Anton Komat, pisatelj in scenarist, samostojni raziskovalec, ekološki aktivist.  Na Wikipediji lahko o njem preberemo, da je zgodnje otroštvo preživel na bregovih Glinščice pod Rožnikom. Ko je bil star 6 let so se preselili na rob Ljubljanskega Barja, kjer je še poglobil svoj stik z divjino, tako da ga je to zaznamovalo za vse življenje. Kot deček si je vedno želel postati raziskovalec, saj ga je zanimalo prav vse. Po maturi se je vpisal na študij medicine, radovednost ga je nato gnala tudi na področja biologije, geologije in fizike. Po vojaščini je 1980 leta vpisal geologijo in čez dve leti odšel v tujino. Tri leta je preživel v Iraku, v SCT Bagdad, zaposlen najprej kot prevajalec, potem pa kot vodja sektorja. Kasneje je bil zaposlen pri GPG Inženiringu kot vodja projekta Akademije znanosti v Rusiji. Tako je v dobrem desetletju prepotoval Bližnji in Srednji vzhod, Egipt in Rusijo, kjer je prišel v stik s starodavnimi civilizacijami Mezopotamije in Nila ter hkrati študiral zgodovino, filozofijo in religije Vzhoda. Večletni stik z Orientom mu je prinesel drugo veliko izkušnjo in odločitev. Kljub donosni službi vodje projektov se je odločil za pot svobodnjaka. Tako je leta 1992 postal samozaposlen v svobodnem poklicu in od takrat deluje kot pisec, publicist, scenarist, predavatelj in aktivist.

Napisal je več kot  500 poljudnoznanstvenih člankov, strokovnih prispevkov, spremnih besed h knjigam, bil scenarist, redaktor, sovoditelj pri TV filmih, sodeloval pri različnih projektih za varovanje narave, bil/je predavatelj, sodelavec in član različnih delovnih in strokovnih skupin pri različnih institucijah, komisijah, projektih. Za prispevke in dosežke je:

  • leta 2004 postal član mednarodne zveze pisateljev PEN CLUB  INTERNATIONAL,
  • leta 2012 je dobil Slovensko nagrado za družbeno odgovornost - Posebno priznanje HORUS,
  • letos marca pa tudi naziv Ambasador znanj, LIFE LEARNING ACADEMIA.