Vesna Vuk Godina: Zablode postsocializma
seznam projektov13.04.2015
V predavanju nam je predavateljica v nekoliko drugačni luči osvetlila obdobje slovenske tranzicije oz. postsocializma od osamosvojitve do danes. Ali je bila obljuba, da se bo Slovenija v postsocializmu spremenila v novo Švico, ideološka laž, na katero smo nasedli državljani in državljanke Slovenije in pod katero se je in se še vedno skriva pretvarjanje Slovenije v kolonialno ozemlje novega tipa. Odprla so se številna vprašanja:
- Zakaj se Slovenija ni pretvorila v kapitalistično družbo zahodnega tipa?
- Kateri procesi družbenih sprememb so v Sloveniji dejansko potekali?
- Kako bi se Slovenija lahko pretvorila v družbo z razvitim tipom kapitalizma?
- Kakšna je vloga lokalnih zgodovinskih, socialnih in kulturnih dejavnikov pri procesih družbenih sprememb, ki v Sloveniji potekajo od osamosvojitve do danes?
Vesna Vuk Godina je zanimiva ženska in težko jo je opisati v nekaj besedah, zato si dovolimo izposoditi spremne besede, ki so ji bile namenjene ob pogovoru z njo v reviji Jana: »Je Intelektualka par excellence, kulturna in socialna antropologinja ter profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Srčna, široko razgledana in hrabra. A dr. Vesna Vuk Godina je še mnogo več: potomka ljubih ji ljudi, ki so ji znali vcepiti ponos do domovine, zelo odgovorna mama, v zadnjem času pa ponovno zelo izpostavljena kritičarka družbeno-političnega sistema, v katerem živimo in ki je poln nedemokratičnosti ter grobega kapitalizma, ki ga ne zanimajo ljudje, temveč kapital, vpliv, moč. In ki se mora spremeniti. Spremembe se seveda bodo zgodile, a pomenijo drugačno družbo!«
Je tudi doktorica socioloških znanosti, kot rečeno predavateljica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Mariboru in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Avtorica več kot 550 objav v domačih in tujih znanstvenih publikacijah ter mednarodno priznana predavateljica in raziskovalka. Leta 2003 je kot Fulbrightova štipendistka raziskovala in poučevala na Havajski pacifiški univerzi v Združenih državah Amerike. Področja njenega zanimanja so med drugim: antropologija postsocialističnih družb, zgodovina antropologije in odnos posameznik-kultura. Je članica ugledne Mednarodne zveze za antropološko in etnološko znanost (ki izhaja iz nekdanjega mednarodnega kongresa za antropologijo in prazgodovinsko arheologijo ustanovljenega pred 150 leti, leta 1865). V okviru mednarodne zveze za antropološko in etnološko znanost je leta 1995 ustanovila komisijo za teoretsko antropologijo, ki ji je tudi dolgo predsedovala, poleg tega pa je v isti zvezi tudi soustanoviteljica komisije za etične odnose.